Na vsebino

Mišja mrzlica: NIJZ opisuje povzročitelja, prenos, potek in preprečevanje

NIJZ opisuje mišjo mrzlico: povzročitelja, prenos z glodavcev, potek bolezni, zdravljenje in preprečevanje z deratizacijo.

Laboratorijska steklovina

Laboratorijska steklovina. Simbolna fotografija, 2020. Foto: Laurajwilkinson / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0, obrezano.

Vsebina je bila pripravljena s pomočjo generativne umetne inteligence na podlagi navedenih virov. Kako uporabljamo UI

Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji strani objavil opis hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, imenovane tudi mišja mrzlica. Gre za akutno nalezljivo bolezen. Povzročajo jo hantavirusi, v Sloveniji pa predvsem virusa Puumala in Dobrava.

Ozadje dogodka

Bolezen so prvič opisali pri obolelih iz Mandžurije in v Sibiriji. Leta 1951 so se z njo srečali vojaki Združenih narodov, nameščeni v Koreji. Virus je ime dobil po reki Hantaan med Severno in Južno Korejo, ob kateri so odkrili okužene miši.

Viri in dodatne informacije